Grafičar - Delo, d. d.
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
e-pošta: matic.stefan@delo.si
tel: +386 (1) 473 74 24
ponedeljek, 20. oktober 2014

E-novice









Imate kaj zanimivega in aktualnega za objavo?




Glavni in odgovorni urednik
Matic ŠTEFAN
Uredniški odbor
Bogdan ROMIH
Gregor FRANKEN
Klementina MOŽINA
Leopold SCHEICHER
Igor GLIHA

Ogledov:
10005042

Mikrotipografija Natisni E-pošta
Novice - literatura
Prispeval: Matic ŠTEFAN   
sreda, 13. maj 2009
Izšla je nova knjiga tipografskih pravil za pomoč »sodobnim stavcem«.



Monografija Mikrotipografija.

V prvem tiskarskem priročniku Mechanick Exercises J. Moxona iz leta 1683 beremo: »Ker imamo poleg dobrih avtorjev tudi slabe, je naloga stavca, da besedilo postavi pravilno, četudi ga je avtor zapisal napačno. Stavec mora poznati pravila zapisa posameznih besed, vedeti, katere besede se piše z veliko začetnico, katere v kurzivni različici ipd.« - Leta 1893 je na 24 straneh izšla prva knjižica tipografskih pravil Rules, ki jo je napisal Horace Hart za Oxford University Press. Prav zaradi uporabe Horaceovih pravil je založba na pariški razstavi leta 1900 dobila več prvih nagrad v najpomembnejših kategorijah kakovosti tiskovin.

Delo, ki je pred vami, je nastalo z namenom, da bi »sodobni stavci« - oblikovalci, tehnični uredniki, izdelovalci grafične priprave - pa tudi avtorji, lektorji in uredniki kakovostno ali pa samo bolj zanimivo in dosledno opravljali delo v pripravi in posredovanju besedilnih informacij. - Od zadnje izdane slovenske strokovne literature, kjer je vsaj deloma omenjeno mikrotipografsko oblikovanje, je minilo skoraj 30 let. V tem obdobju so se spremenila tako nacionalna jezikovna pravila kot mednarodna uporaba mikrotipografskih priporočil. Prav zaradi tega smo se najprej lotili podrobnega pregleda uporabe mikrotipografskih pravil, kot jih narekujejo oziroma priporočajo slovenski avtorji od prve polovice 20. stoletja naprej. Slovenska pravila so v preteklosti večinoma temeljila na nemških pravilih in tudi v sodobni pripravi besedila najdemo številne podobnosti. Zato smo v pričujočem delu opozorili na primerljivost s sodobnimi nemškimi tipografskimi priporočili ali pa morebitno različnost. Vpliv anglosaških tipografskih rešitev v tehnološki pripravi besedila je izredno močan. Hkrati s prevodi so tudi njihova mikrotipografska pravila prezrcaljena na slovensko jezikovno področje. To pa ni samo neprimerno, ampak velikokrat tudi nedopustno, saj nimamo istih tipografskih osnov.

Ni lahko v eni knjigi napisati mikrotipografska pravila, ki bi pokrivala vse raznovrstne rokopise, od družboslovnih do naravoslovnih. Hkrati je težko podati odgovore, ki bi bili uporabni za vse avtorje in založnike. V delu smo zapisali temeljna načela mikrotipografije, ki na nekaterih področjih, na primer pri postavitvi opomb, kazal, bibliografskih zapisov, posegajo v oblikovanje oziroma tehnično urejanje. A to le z namenom, da je posamezna vsebina celostno obdelana. Obenem se lahko poraja vprašanje, zakaj bi potrebovali »še ena priporočila za zapisovanje bibliografskih virov«, če obstajajo celo računalniški programi, ki nam z izborom ustreznega sloga avtomatično pokažejo rešitev. Priporočila z utemeljitvami smo namenili tistemu delu izdajateljskih dejavnosti, kjer izdajatelj nima določenega sloga, oziroma tudi tistim, ki se bodo sami lotili izdelave sloga kakega založnika ali izobraževalne ustanove. Oziroma - kot navajajo v Butcher's Copy-editing -, tudi če ima založnik svoj slog, ta običajno ne pokriva mikrotipografije v celoti. Torej je pričujoče delo lahko dopolnilo ali pomoč pri pisanju in/ali oblikovanju za že izdelan oziroma določen založniški slog. S to knjigo zahtevnejšemu bralcu ponujamo natančen opis slogovnih tipografskih razlik med evropskim, angleškim in severnoameriškim načinom.

Delo smo razdelili na več mikrotipografskih poglavij (1-8), v katerih obravnavamo ločila, matematična, kemijska, fizikalna in nekatera druga znamenja, valute, merske enote, števila ter navajanje poklicev. Dodali smo tipografsko vrednotenje deljenja besedila (poglavje 12). V poglavjih (9-11), v katerih obravnavamo opombe, bibliografijo in kazala, smo mikrotipografijo dopolnili z oblikovnim oziroma tehničnim urejanjem. Vsebino smo dopolnili še s poglavjem estetike (13.), ki je razdeljeno na uporabo različic pisave oziroma poudarke in na poravnavo besedila. V 14. poglavju podajamo uporabo korekturnih znamenj za vsa tri jezikovna področja, obravnavana v knjigi. Delo zaokrožamo s tipografskim terminološkim slovarjem, v katerem bralec najde strokovno izrazje tudi v angleškem in nemškem jeziku.

Upamo, da smo na podlagi zgodovinske raziskave in primerjalne analize utrli pot temeljnim mikrotipografskim priporočilom priprave in oblikovanja za slovenski jezik, s tem pa končno odprli vrata za skladno uporabo mikrotipografije, kakršno poznajo  številni evropski narodi in široko anglosaško področje.

Klementina Možina                     


Monografijo Mikrotipografija je izdala Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo. Izšla je s podporo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in s finančno pomočjo posestva Jazbec.

Knjiga je velikosti 160 ??— 230 mm in obsega 275 strani. Cena izvoda je 12,50 EUR. Podrobnejše informacije dobite na Naravoslovnotehniški fakulteti, Oddelku za tekstilstvo, Snežniška ulica 5, Ljubljana, tel. št. (01) 200 32 00.
 
 
Heidelberg predstavil rdeče številke prvega kvartala 2014
 
Podjetje Heidelberger Druckmaschinen AG je za prvi kvartal poslovnega leta 2014/2015 predstavil izgubo v višini 34 milijonov evrov (v preteklem letu je znašala 38 milijonov evrov).

20140924_linzbach.jpg
Predsednik uprave Heidelberga Gerold Linz Bach.

več >>
 
 
 




Kapljični tisk s flekso-lakirno enoto
 
Na sejmu Labelexpo v Ameriki v Rosemontu, Illinois,je podjetje EFI predstavilo celostno integriran digitalni LED-tiskalniški sistem opremljen z neposrednim flekso-lakirnim modulom, modulom za plastificiranjem, rezanjem in laserskim izsekovanjem.

20141016_efi_jetrion_4950lx.jpg
EFI Jetrion 4950LX.

več >>
 
Xeikon je predstavil nov dodelavni modul
 
Modul Web Varnishing je možno integrirati v sisteme neskončnega tiska Xeikon-3000. Na ta način vzpostavimo neposredni način dodelave oziroma lakiranja z UV- ali disperzijskim lakom. Z njim lahko dodelujemo substrate, kot so samolepilne folije/etikete, premazan papir ali karton.

20141016_xeikon-web-varnishing.jpg
Nov neposredni dodelavni modul Web Varnishing.

več >>
 
Predstavlja se Baumer HHS
 
V aktualnem izidu Grafičar 05/14 se vam predstavlja podjetje Baumer HHS s sistemi za nanašanje lepila in zagotavljanje kakovosti.

20141014_hhs.jpg

 
Vstopni model v 3D-tisk
 
Na letošnjem sejmu Viscom, ki bo od 5. do 7. novembra v Frankfurtu, bo podjetje Roland DG predstavilo nov rezkalni stroj in prvi 3D-tiskalnik.

20141015_roland_arm-10.jpg
Rolandov prvi 3D-tiskalnik za izdelavo prototipov.

več >>
 
Revizija standardov za ofsetni tisk
 
V tokratnem izidu revije Grafičar 05/14 smo za vas povzeli aktualne spremembe revizije standardov za ofsetni tisk.

20141014_iso.png

 



 

 
Podarjamo vam brezplačne e-novice
 
Z možnostjo prijave na brezplačne e-novice verjamemo, da vas bomo še bolj učinkovito obveščali o vseh aktualnih novostih, dogodkih in drugem neposredno v vaš e-nabiralnik.


Za prejemanje e-novic se je potrebno prijaviti tukaj, odjavite se lahko kadarkoli!
 

>> vse novice uredništva >>

Koledar dogodkov

sep Oktober 2014 nov
PTSČPSN
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031 
 
 
Kapljični tisk s flekso-lakirno enoto
 
Na sejmu Labelexpo v Ameriki v Rosemontu, Illinois,je podjetje EFI predstavilo celostno integriran digitalni LED-tiskalniški sistem opremljen z neposrednim flekso-lakirnim modulom, modulom za plastificiranjem, rezanjem in laserskim izsekovanjem.

20141016_efi_jetrion_4950lx.jpg
EFI Jetrion 4950LX.

več >>