»Če smo bili pred začetkom sejemskega dogajanja zadovoljni s sejemsko statistiko razstavljavcev, ki so se predstavili na sejmih, nas zdaj še bolj veseli njihov odziv. Zelo dober odziv obiskovalcev, tudi številnih novih, ki jih niso pričakovali, je mnoge razstavljavce presenetil. Sklenjenih je bilo kar nekaj novih konkretnih poslov, še več pa razgovorov, ki imajo veliko možnost za končen uspeh,« je odzive razstavljavcev ob zaključku dogajanja povzela izvršna direktorica družbe Celjski sejem d.d. Breda Obrez Preskar. Razstavljavci so prepričani, da so sejmi zelo pomembni za celotno regijo, ki take dogodke potrebuje. Tudi na področju grafike in pakiranja, kjer so splošne gospodarske razmere najbolj vplivale na skromnejšo predstavitev, razstavljavci menijo, da je potrebno ta segment sejma ohraniti in pripraviti na boljše gospodarske razmere.
Odličen odziv razstavljavcev se izraža tudi v prvih rezultatih raziskave, ki jo v Celjskem sejmu redno izvedejo med razstavljavci in obiskovalci sejmov. Velika večina razstavljavcev je namreč svoj nastop na sejmih ocenila za uspešen (več kot petina jih je nastop ocenila celo kot zelo uspešen, manj kot 2 % jih je svoj nastop ocenilo za neuspešen). Da je sejem izpolnil njihova pričakovanja, je navedlo skoraj tri četrtine anketiranih razstavljavcev. Skoraj 80 % jih je bilo zadovoljnih z obiskom na svojem razstavnem prostoru. Zadovoljstvo s sejemskim nastopom se izraža tudi v napovedi ponovnega sodelovanja na sejmu, saj je praktično tri četrtine (73 %) že odločenih, da se bodo predstavili tudi na prihodnjem sejmu. Delež tistih, ki menijo, da ne bodo ponovno sodelovali, je manjši od 3 %.
Več kot 80 % obiskovalcem sejmi izpolnili pričakovanja - Sejemsko dogajanje si je ogledalo skoraj 11.000 obiskovalcev
Sejemsko dogajanje je navdušilo tudi obiskovalce, saj jih je skoraj 82 % navedlo, da so sejmi izpolnili njihova pričakovanja. To se izraža tudi v oceni sejmov. Enak delež obiskovalcev je sejmom namenilo najvišji možni oceni 5 in 4 (petico skoraj četrtina vprašanih). Obiskovalci so sicer kot najpogostejši razlog obiska sejmov navajali ogled sejemske ponudbe in novosti, sejme pa so obiskali, ker je sejemska vsebina povezana z njihovim delom oz. so z njimi povezani tako poslovno kot zasebno (75 %). Zelo spodbudna pa je tudi napoved ponovnega obiska sejmov, saj je več kot 60 % obiskovalcev že odločenih, da bodo sejme ponovno obiskali (manj kot 1,5 % jih ponovnega obiska ne načrtuje).
Kovinsko-predelovalna industrija uspešna, livarji v svetovnem vrhu, tiskarji bodo morali svojim kupcem ponuditi celovite storitve
Celjsko sejmišče je v minulih štirih dneh pokazalo, kaj ponuja domača in svetovna industrija na vsebinskih področjih sejmov. Tako v razstavnem delu, kot tudi v strokovnem obsejemskem programu je bilo med drugim mogoče slišati, da so slovenske livarne s svojim nivojem tehnologije uspele preseči marsikaterega konkurenta in se uvrščajo v sam svetovni vrh. Pri svojem delu uporabljajo visoko tehnologijo. Kot je razložil mag. Miroslav Gnamuš, direktor podjetja Litostroj Jeklo d.o.o., ki si je na letošnjem sejmu Livarstvo prislužila zlato sejemsko priznanje za svojo lopatica za hidro turbino, je v tem kosu železa toliko znanja, kolikor ga danes sploh premore tehnika.
Tudi plastičarji ne čutijo krize. "Čeprav je kriza povsod, ne vem za noben obrat na področju plastike pri nas, ki bi ga zaprli, ker ne bi bilo dela," pravi Janez Navodnik iz GIZ Grozd Plasttehnika in doda, da Slovenija močno vodi v količini predelane plastike na prebivalca, je prva na svetu, za nami je Nemčija. Plastika naj bi sicer bila material 21. stoletja, trend prihodnosti, eno najbolj perspektivnih področij, ki ga je vredno razvijati.
Svetla točka slovenskega gospodarstva pa so tudi orodjarji oz. kovinsko-predelovalna industrija. Večinoma gre za podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in ne glede na to, da so v Evropi zelo cenjena, jih doma skoraj ne poznamo. Kljub temu, da dosegajo pomembne tržne deleže in ustvarjajo lepe dobičke, se bodo morali spopasti s problemi, med katerimi je zagotavljanje finančnih virov in ustrezno izobraženega kadra.
Da bodo vse orodjarne v naslednjih 20 letih preživele sicer meni dr. Blaž Nardin, predsednik upravnega odbora Združenja kovinske industrije pri GZS in direktor ene največjih slovenskih orodjarn Gorenje Orodjarne, ki si je na letošnjem sejmu Forma tool prislužila kar tri sejemska priznanja.
Orodjarji so na evropski ravni združeni v ISTMA Europe. Evropski kolegi spoštujejo slovenske orodjarje, zato so jim pred dvema letoma in pol zaupali vodenje združenja, Janez Poje bo imel vajeti v rokah do konca leta, potem bo predsedovanje predal finskemu kolegu. Po besedah Pojeta se lahko vsak industrijski izdelek zahvali orodjarjem, da sploh nastane. »Vse, kar primete v roke, je bilo spočeto v orodjarni. Res pa je, da je velikost in moč orodjarn v primerjavi s kupci orodij in dobavitelji manjša. Orodjarstvo igra strateško vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti in trajnostnega razvoja v različnih vejah gospodarstva ter je izjemen multiplikator dodane vrednosti,« pravi Poje.
S slabšimi razmerami se soočajo tiskarji, ki bodo morali po prepričanju predstojnika Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo na Oddelku za tekstilstvo ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete dr. Gorazda Goloba, za izhod iz krize svojim kupcem ponuditi popolno podporo. "Vrhunsko oblikovanje, analiza trga, segmentiranje, personalizacija, vse to je ponavadi povezano z digitalnim tiskom in drugimi storitvami kot je vzdrževanje baz podatkov. To je del posla, ki ga moramo razumeti kot svojega," je na Dnevu grafike in pakiranja med drugim razložil Golob.
Za več kliknite tukaj.
Več informacij na:
Nataša Vodušek Fras
M: 041 387 297
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
S: www.ce-sejem.si