Izbira primerne embalaže za izdelke spada med najpomembnejše odločitve pri razvoju novega izdelka.
Poleg prodajne funkcije je v tem primeru na prvi vrsti varnost živil. To pomeni, da embalaža nikakor ne sme povzročati migracij snovi, ki bi lahko prešle v živilo. Več o tem je razkrila Jana Ramuš iz Zbornice kmetijskih in živilskih izdelkov pri GZS. Predstavila je zakonodajni okvir na tem področju, ki v osnovi zahteva, da embalažni material ne omogoča prehajanja nedovoljenih substanc v živila, niti ne spreminja njihove sestave. Pomembni so tudi pogoji, v katerih je embalažni material izdelan ter seveda tudi proces izdelave in pakiranja živila. Posebej zakonodaja opredeljuje tudi aktivno in inteligentno embalažo.
Od 1.10.2008 velja v Sloveniji nacionalni predpis, ki opredeljuje nujnost registracije vseh proizvajalcev, ki proizvajajo embalažo za stik z živili. V EU pa obstaja sistem hitrega obveščanja o neprimernih ali celo škodljivih snoveh, ki prihajajo v stik z živili.
Arie Hooimeijer, predstavnik nizozemskega kraljevega inštituta za papir in karton, je predstavil nizozemski trg embalaže ter njihov način združevanja in skupnega razvoja embalaže za potrebe današnjega sveta. Ključ je v povezovanju različnih deležnikov, ne le po verigi vrednosti temveč med industrijo in razvojnimi inštitucijami, oblikovalci, ter seveda kupci, ki vstopajo v proces razvoja novega izdelka že povsem na začetku razvoja novega izdelka. Predstavil je zanimiv primer uporabe zelenih delov rastline paradižnika za izdelavo papirja, ki se kasneje predela v kartonski zabojček za paradižnike. Tudi sicer se trend uporabe odpadkov ter izrabe in proizvodnje stranskih proizvodov le nadaljuje in nadalje razvija, tako s ponovno uporabo, s kombiniranjem različnih bio materialov kot uporabo nano vlaken.
Več o obstoju in uporabi nanodelcev, ki v primeru embalaže prinašajo nove materiale z izboljšano kakovostjo, je povedala Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Povedala je, da gre za zelo majhne delce, tako naravnega kot »umetnega« izvora in so na nekaterih področjih ključnega pomena za nadaljnja odkritja, npr. pri zdravju. Danes poznamo že veliko aplikacij v obliki premazov, aditivov, membran, senzorjev, z npr. protiabsorbcijskimi lastnostmi, ki se uporabljajo v gradbeništvu, kozmetiki, tekstilu in seveda embalaži. Ker je to področje še premalo raziskano, obstaja v tem trenutku še veliko tveganje zavestne uporabe slednjih, zlasti v primeru uporabe v prehrani ali njeni embalaži.
Današnja embalaža s ciljem podaljševanja svežine zlasti na področju prehrane in blagu, z omejenim rokom svežine vstopa tudi na trg aktivne in inteligentne embalaže, ki bo v prihodnje gotovo imela pomembno mesto.
Program posveta so udeleženci sklenili z okroglo mizo na temo Embalaža za stik z živili – od proizvodnje do končne embalaže, kjer so mnenja in spoznanja soočali tako proizvajalci embalažnih kartonov, papirne in kartonske embalaže, proizvajalci živil, predstavnici Nacionalnega laboratorija za živila in okolja ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Razgovor je tekel v smeri izpostavljanja glavne problematike, s katero se vsak od deležnikov v zvezi z embalažo sooča. Vsekakor ima pomembno vlogo pri materialih za stik z živili zakonodaja ter pridobitev najrazličnejših certifikatov ter testiranje materialov, da se prepreči možnost prehajanja neželenih snovi v živila. Papir se je tudi v tem delu razgovora pokazal kot odličen material za embalažo, saj je izdelan iz naravnih, rastočih in obnovljivih surovin ter se po uporabi lahko reciklira.
Več informacij na www.pomurski-sejem.si.