Japonska podjetja, kot sta Kyocera in Seiko Epson, se odločajo vstopiti na področje digitalnega tekstilnega tiska z uvedbo kapljičnih tehnologij. Ta je v primerjavi z analogno tehnologijo tiska tekstila predvsem bolj okolju prijazna, saj porabi manj vode. Kyocera bo zato jeseni lansirala svoj prvi tekstilni tiskalnik.

#tekstilnitisk #digitalnitisk #kyocera #xenonforte #forearth

Standardne metode barvanja, pri katerih se nanaša ena barva naenkrat in so potrebna večkratna pranja, naj bi zahtevale približno 150 litrov vode na kilogram potiskanega blaga. Pri tem je največji problem onesnaževanje vode s črnilom in kemikalijami. Kyocerin novi tiskalnik Forearth uporablja edinstveno prigmentno črnilo, saje se barva hitro suši in z okvirno porabo le 20 mililitrov vode na kilogram blaga. Z njim so odpravljene tudi najbolj tipične težave digitalnega pigmentnega tiska tekstila, kot so barvne deformacije po sušenju, obstojnost barv in grob občutek na otip. Za kakovostne in natančne izpise skrbi brizgalna tehnologija, za katero je podjetje potrebovalo šest let in omogoča uporabo visoko viskoznega pigmentnega črnila in fiksirnega sredstva. Tiskalnik Foearth je po navedbah proizvajalca tekstilna rešitev vse v enem, saj omogoča tisk na različne tkanine, od bombaža, svile in poliestra do najlona in mešanic tkanin z enim samim strojem. Prilagodljiv je tudi širokemu spektru tekstilnih kategorij, od ženske mode in športnih oblačil do oblačil za dojenčke in hišnega oziroma dekorativnega tekstila.

Kitajski proizvajalci tekstilnih tiskalnikov so na tem področju uveljavljeni že dalj časa, vendar japonska podjetja zajemajo vse več povpraševanja s svojimi okolju bolj prijaznimi rešitvami. 
Kyocera z uvedbo tega tiskalnika upa, da bo do fiskalnega leta 2026 na globalnem trgu dosegla letno prodajo v višini 68 milijonov evrov. Z njim namerava vzpostaviti že uveljavljen poslovni model, pri katerem bodo uporabniki kupovali črnila znamke Kyocera, s čimer se načrtuje srednje oziroma dolgoročno prodajo v višini okoli 0,7 milijard evrov.

Do fiskalnega leta 2025 pa denimo Epson želi početveriti prodajo svojega vodilnega tekstilnega tiskalnika Monna Lisa glede na raven poslovnega leta 2020. Podjetje ni razkrilo podrobnih številk, vendar želi na Japonskem prodati vsaj 80 enot do leta 2025, kar predstavlja približno 10 odstotkov svetovne prodaje, in domneva se, da lahko prodajo več sto enot po vsem svetu. Podjetje na tujih trgih tekstilnega tiska že dobiva veljavo, saj že dobavlja svoje rešitve francoskemu proizvajalcu otroških oblačil Petit Bateau.

Konica Minolta prav tako ponuja tekstilne tiskalnike, to je serija rešitev Nassenger, ki je na voljo vse od leta 1997, ko je bila Konica predhodnica aktualnega podjetja. Ti sistemi so bili še posebej priljubljeni na trgu v Indiji. Njihova prodaja v poslovnem letu 2022 se je od leta 2019 povečala za približno 50 odstotkov.

Prednosti uporabe sodobnih digitalnih tehnologij tekstilnega tiska
Ocenjuje se, da digitalni tisk trenutno predstavlja le 10 odstotkov celotnega tekstilnega tiska, vendar se bo prehod na digitalno tehnologijo zagotovo nadaljeval tako, kot to velja za druga področja tiska. Svetovni trg digitalnega tiska tekstila naj bi leta 2030 zrasel na 7,5 milijarde ameriških dolarjev (poročilo Grand View Research), kar je 2,5-krat več kot leta 2023. Zaradi prednosti brizgalne tehnologije pri varčevanju z vodo je privlačna predvsem okolju prijaznejšim proizvajalcem oblačil.

Druga prednost digitalnih sistemov tiska tekstila pa so tudi nizki začetni stroški. Epson pravi, da je cena Monne Lise približno 240.000 eur, kar je dvajsetina v primerjavi s ceno analogne opreme tekstilnega tiska. Z digitalno tehnologijo pa odpravimo korake obdelave s paro in pranji klasičnih postopkov tekstilnega tiska, s čimer lahko proizvodne stroške znižamo na eno petnajstino.

Tako kot vsaka digitalna tehnologija pa omogoča tudi racionalno izdelavo enega samega kosa oziroma prototipa, kar posredno skrajša čas od prototipa do masovne proizvodnje, ki običajno lahko traja več mesecev.

V nasprotju z navadnim tiskom, pri katerem je treba v pripravi tiska zavreči na desetine metrov tkanine, je digitalni tisk veliko bolj racionalen in primeren za visoko raznoliko proizvodnjo in opravili tekstilnega tiska manjših količin, kar ponudnikom tiskanih oblačil olajša neposredno spletno prodajo potrošnikom, omogoča prilagajanje aktualnim marketinškim potrebam in nenazadnje hitrejšo dobavo naročniku.

Ekologija in vpliv tekstilnega tiska na okolje
Tekstilna industrija naj bi imela drugi največji vpliv na okolje na planetu, takoj za naftno industrijo, tako zaradi porabljene količine vode, ki je potrebna že za pridelavo bombaža in barvanje, kot samega količine odpada odsluženih oblačil in tkanin. Po podatkih svetovnega gospodarskega foruma modna proizvodnja povzroči 20 odstotkov svetovnega industrijskega onesnaženja vode in 10 odstotkov vseh emisij ogljika.

Omejitve digitalnega tekstilnega tiska
Nekatere ovire za širšo uporabo digitalnih tehnologij tiska na tekstil pa vendarle ostajajo, to je predvsem masovna in količinsko zahtevnejša oziroma obsežnejša proizvodnja. Analogna tehnologija tiska tekstila je namreč stroškovno učinkovitejša v masovni in večletni proizvodnji nekega izdelek. Po drugi strani pa digitalna tehnologija obdela lahko le omejeno število materialov. Težave digitalnega tekstilnega tiska pa ostajajo tudi z uporabo površinsko sijajnih solventnih barvil, zato se pogosto kot rešitev na trgu najde nekakšne hibridne rešitve, ki kombinirajo digitalne in analogne tehnike tiska tekstila.

Več informacij na global.kyocera.com in www.xenon-forte.si.