Posreduj na FacebookPosreduj na TwitterPosreduj na LinkedIn
20150414 grafpack2015
Čeprav se embalaža v splošni javnosti rada razume kot odpadek, bi se morali zavedati, da je ne bi bilo brez izdelkov, ki jo nujno potrebujejo. ”Embalaža je na svetu zato, da varuje izdelek in brez nje bi se količine odpadkov hrane in tehničnih izdelkov bistveno povečale. Ravno izgube hrane pa so danes eden večjih družbenih problemov,” je opozoril dr. Gregor Radonjič z Univerze v Mariboru na današnjem posvetu o izzivih v embalažni panogi na štirih strokovnih, industrijskih sejmih v Celju. Razvoj embalaže že jasno kaže smer aktivne in inteligentne embalaže v povezavi z nanoembalažo, hkrati je decembra začela veljati nova evropska uredba o označevanju živil. Še leto in pol pa imajo naši proizvajalci časa, da se pripravijo na obvezno označevanje hranilne vrednosti hrane.

Spremljajoči program industrijskih sejmov zaznamujejo dnevi strok, ki so tematsko obarvani in namenjeni posamezni industrijski panogi. Prvi sejemski dan je tako v znamenju grafične industrije in industrije pakiranja. Na sejmišču so se danes zbrali člani Sekcije grafičarjev pri OZS. Na drugem posvetu pa je strokovna in splošna javnost razpravljala o izzivih embalažne panoge.

”Embalaža varuje bistveno več surovinskih virov, kot pa je bilo vanjo vloženih. Če gledamo na embalažo ločeno od izdelka, je to lahko problem. Če pa gledamo celostno, je lahko to družbena rešitev,” je med drugim na posvetu, ki ga je Celjski sejem pripravil v sodelovanju z revijo EOL, dejal Gregor Radnjič s Katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja na Univerzi v Mariboru.

Spremenjen življenjski slog, hitrejše dobavne verige hrane in okoljske zahteve bistveno vplivajo na razvoj embalaže. Hkrati imajo kupci vedno bolj negativen odnos do konzervansov in aditivov, po drugi strani se porcije embalaže spreminjajo, glede na to, da vedno več ljudi živi samih v gospodinjstvu. Aktivna embalaža odgovarja na te zahteve in omogoča zmanjšanje izgub hrane, saj podaljšuje rok uporabe. Inteligentna embalaža se po besedah Radonjiča bistveno razlikuje od aktivne embalaže, saj ne daje le informacije o pakiranem izdelku, ampak se aktivno vključi v času, ko je bil izdelek izpostavljen spremembi v notranjosti ali iz okolja. ”Izgube hrane so danes eden večjih družbenih problemov. Rezultati v državah tretjega sveta kažejo, da so izgube pri njih bistveno višje in da se dogajajo praviloma na poti, preden pride izdelek do potrošnika. Največ izgub hrane v razvitem svetu pa se nanaša na zavrženo hrano,” pojasni Radonjič.

Bistvene novosti zadnjega časa se kažejo tudi v spremenjeni uredbi glede označevanja živil, ki potrošnikom prinaša bistveno večjo informiranost. Mag. Mira Kos Skubic z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je izpostavila uredbo 1169, ki določa podlago za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov. Veljati je začela decembra lani. 13. decembra 2016 pa čaka tudi slovenske proizvajalce izziv, saj bodo morali začeti označevati tudi hranilno vrednost hrane.

”Danes se vedno več potrošnikov prehranjuje izven doma, zato je smiselno, da so pravila predpisana tudi za te primere,” je pojasnila Mira Kos Skubic. Med novostmi je omenila posodobljen seznam obveznih podatkov, s katerimi mora biti opremljena hrana, izpostavila pa podrobnejše navajanje države izvora in kraja porekla, alergenih snovi, roka trajnosti in datuma uporabe. Novost je tudi obvezna minimalna velikost črk, ki se uporabljajo pri označevanju. ”Uredba ne govori o informacijah na sploh, poskuša tudi ščititi. Določene navedbe so predpisane zato, ker vplivajo tudi na lastnosti izdelkov. Pomembno je denimo, ali imamo v rokah izdelek, ki je bil odmrznjen in ga moramo hitreje porabiti ali pa denimo prisotnost dodane vode v mesu ali ribah,” je še povedala.

Več informacij na www.ce-sejem.si.