Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011, 6. člen) določa, da se tradicionalne aktivnosti za obvladovanje tveganj za varnost in zdravje pri delu (VZD) v podjetju nadgrajujejo z dodatnimi aktivnostmi za promocijo zdravja na delovnem mestu (PZDM), to je s spodbujanjem zaposlenih pri pozitivnih spremembah življenjskega sloga, pomembnih za ohranjanje in krepitev zdravja. Po zakonu je tako vsak delodajalec dolžan zaposlenim zagotavljati promocijo zdravja na delovnem mestu. Delovno mesto naj bi bila vstopna točka za spreminjanje življenjskega sloga, zaposleni pa naj bi navade, ki jih pridobijo na delovnem mestu, prenesli tudi v domače okolje. Na Ministrstvu za zdravje so izšle tudi smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki služijo kot pripomoček delodajalcu pri načrtovanju promocije zdravja na delovnem mestu.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) navaja, da se naložba v dober program zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu po 3 letih delodajalcu lahko celo do šestkratno obrestuje. Statistika kaže, da se dodatna vlaganja v samo promocijo zdravja na delovnem mestu, pretežno zaradi manjših stroškov zaradi odsotnosti z dela ter boljšega počutja in motivacije zaposlenih, povrnejo z 2,5- do 4,8-kratnikom vložka. Podjetja, ki izvajajo program promocije zdravja na delovnem mestu lahko pričakujejo do 36% nižji bolniški stalež, pri tem pa ni toliko pomembna višina finančnih sredstev, ki jih podjetje za to nameni, kot zaveza vodstva ter zaposlenih.


Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je že v letu 2013 in 2014 finančno podprl več projektov promocije zdravja na delovnem mestu, ponovno pa projekti PZDM potekajo v letih 2015 in 2016. Združenje grafične dejavnosti tako sodeluje pri projektu Zdravi na kvadrat, ki ga vodi GZS-Združenje kemijske industrije in zaposlenim nudi različne aktivnosti za izboljšanje življenjskega sloga. Partnerji v projektu so poleg Gospodarske zbornice Slovenije ter Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije, tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ter Olimpijski komite Slovenije (OKS), ki s svojimi strokovnjaki zagotavljata kvalitetno izvajanje projektnih aktivnosti.

Podjetja širom Slovenije, ki se vključijo v projekt, lahko koristijo različne aktivnosti na področju gibanja, zdrave prehrane, ergonomije, psihosocialnih tveganj oz. na področjih za katera je ocena stanja zdravja zaposlenih pokazala, da so najbolj šibka.

Znotraj projekta potekata dva podprojekta za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad zaposlenih, JejZDRAVO in MigiVEČ. Kronične nenalezljive bolezni (KNB), ki jih povzroča nezdrav življenjski slog namreč predstavljajo glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti v Sloveniji, saj povzročijo več kot 70 % smrti (SZO 2010).

Prehrana med delovnim časom vpliva na zdravje, počutje in produktivnost delavca. S primerno ponudbo obrokov se delavcu omogoča zdravo izbiro in se ga na ta način spodbuja k bolj zdravem prehranjevanju med delovnim časom. V projektu se podjetja lahko vključijo v kampanjo izboljševanja prehranjevanja zaposlenih, ki poteka preko različnih akcij kot so: Preveč soli škodi, Uživajmo več lokalnega sadja in zelenjave, Uživajmo več vode in druge. Gibanje je poleg prehrane izredno pomembno za zdravje - tako za preprečevanje mišično kostnih obolenj in srčno žilnih bolezni, kot tudi stresa ter duševnih in vedenjskih motenj. Na področju gibanja se zaposleni preko projekta lahko vključijo v gibalne aktivnosti, kot so nordijska hoja, tek, fizioterapija in druge zdravju prijazne vadbe. Projekt spodbuja tudi uvedbo gibalnih odmorov na delovnem mestu. Glede na specifiko delovnega mesta športni pedagog zaposlenim prikaže raztezne vaje, ki naj bi se na delovnem mestu izvajale vsaj dvakrat dnevno po 5 minut.

Za podjetje oz. več podjetij iz lokalnega okolja je možno organizirati dan zdravja in gibanja, kjer se zaposleni lahko udeležijo testa hoje na 2 km, izvede se demonstracija nordijske hoje, opravi razne meritve telesnih parametrov, predstavi temeljne postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja ter brezplačne preventivne zdravstvene programe. Dan zdravja je tudi odlična priložnost, da se v lokalnem okolju vzpostavi mreža, ki povezuje podjetja z inštitucijami, ki nudijo aktivnosti za izboljšanje življenjskega sloga, to so območne enote NIJZ, regijske pisarne OKS ter zdravstveno vzgojni centri, ki so del lokalnega zdravstvenega doma.

Za učinkovito izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu je pomembno, da jo na prvem mestu podpira vodstvo ter da se določi oseba, oziroma oblikuje skupina, ki bo skrbela za smiselno načrtovanje in izvajanje aktivnosti. Izkušnje kažejo, da so podjetja, ki se vključijo v projekte promocije zdravja in posledično izvajajo promocijo zdravja na delovnem mestu, bolj konkurenčna in uspešna, zaposleni pa bolj zadovoljni in motivirani za delo.

Vsa zainteresirana podjetja vabimo, da se vključijo v projekt in se pridružijo mnogim podjetjem iz predelovalne industrije, ki projektne aktivnosti redno koristijo in so jim v veliko pomoč pri načrtovanju in izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu. Projektna pisarna bo skušala organizirati aktivnosti po meri podjetja oz. prilagoditi aktivnosti glede na potrebe in želje zaposlenih.

Gojimo skrb za zdravje, spodbujamo veselje do dela in življenja.

Več informacij na:
S: www.gzs.si
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
T1: 01/5898 401 (Alenka Dovč)
T2: 01/5898 313 (Irma Butina)

---

Projekt »Zdravi na kvadrat 2 - promocija zdravja na delovnem mestu« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.