Številne nove računalniške tehnologije postajajo del našega vsakdana.
Računalništvo oziroma informacijska infrastruktura je neizpodbitno eden od temeljev sodobne industrije, njenega vodenja proizvodnje in s tem povezanega podatkovnega prometa že nekaj let. Zadnjih nekaj let pa je aktualna tema inteligentno mreženje tovrstnih sistemov. Na primer umetna inteligenca (AI) v obliki avtomatiziranih rešitev in razširjene inteligence se uporablja skupaj s konceptom IoT oziroma interneta stvari, računalništvom na robu in digitalnimi dvojčki za zagotavljanje visoko integriranih pametnih delovnih okolij. Ta kombinacija je posledica več trendov, ki se združujejo ter s tem ustvarjajo nove poslovne priložnosti in možnosti.
Izmenjavo podatkov v celotni dobavni verigi embalaže je ključ do večje dobavne učinkovitosti.
Digitalizacija kot uporaba digitalnih tehnologij v spremenjenih poslovnih modelih za zagotavljanje novih poslovnih priložnosti z dodano vrednostjo vpliva na različna področja industrije z različnim obsegom in hitrostjo. Prodajni, medijski in bančni sektor denimo so področja, ki so se morala z digitalizacijo intenzivno in obsežno soočiti v razmeroma kratkem času. Digitalizacija pa ni le uvajanje digitalnih tehnologij v obstoječo poslovno zasnovo, gre za optimizacijo in spremembe osnovne poslovne logike za zagotavljanje novih poslovnih možnosti z uporabo aktualnih sodobnih tehnologij.
Od leta 1951 do 2021: Ikea se po 70 letih poslavlja od tiskanega kataloga.
Trenutna izdaja kataloga Ikea bo zadnja, piše v sporočilu za javnost švedskega pohištvenega podjetja. Ta je veljala za največjo naklado na svetu, saj so jo pogost primerjali z biblijsko. Ikea tiskani katalog ukinja po 70-ih letih, razlog pa je spremenjeno vedenje kupcev in uporaba medijev s strani potrošnikov. Ikea je v komunikaciji s trgom postala bolj digitalna in je našla nove načine za doseg svojih potrošnikov.
Embalaži dodana funkcija navidezne resničnosti (Zappar).
Predvsem v prizadevanju za visoko stopnjo krožnega gospodarstva se embalaži namenja vedno več pozornosti. Potrošniki se posledično vse bolj zavedamo široke možnosti izbire embalaže izdelkov, kar se kaže kot »pritisk« na podjetja, še zlasti na tista v maloprodaji. Vsesplošna kultura »narediti, uporabiti in zavreči« se zelo počasi spreminja, zahteve po funkcionalizaciji embalaže se stopnjujejo.